Ali so kje (naša) delovna mesta?

Večkrat  smo že zapisali, da si različni  strokovni  komentatorji  z ekonomskega področja spomladi niso bili enotni v  ocenah, kakšno  obdobje  nam  predstoji na področju  zaposlovanja.  Če  so nekateri,  med njimi smo bili tudi mi iz Banke kadrov, opozarjali na trenutno potuhnjenost nezaposlenosti, pa so drugi spet prisegali na trende, ki so kazali - v primerjavi z lanskim letom - zmanjševanje absolutnega števila nezaposlenih in torej izboljševanje stanja na področju zaposlovanja.

Sedaj  pa kazalci, ki jih objavljajo pristojne državne ustanove, zlasti Zavod za zaposlovanje, ponovno govore o rasti števila nezaposlenih. Torej se je pokazala kot točna naša ocena, da je bil spomladi  doseženi premik  bolj posledica novih, z  zakonom  opredeljenih,  davčnih  sprememb, kar se je pokazalo tudi v statusni strukturi novo odprtih delovnih mest. Pri tem je še zlasti  izstopal  nesorazmerno visok delež delovnih mest, ki so predvidevala zaposlitev za določen čas.

Prav tako smo opozorili na drug problem, ki je sedaj dejansko bistveno skrivil navidezno spomladansko uspešno sliko na  področju zaposlovanja,  in  ki  je bil vezan na zaključek  šolskega  leta številne  generacije srednješolcev. Kajti večina njih se je  sedaj že pojavila na vratih zavodov, njihovo število pa pomeni, kot  smo zapisali že pred meseci, dodaten izziv  za  pospešeno  urejanju stanja na področju zaposlovanja.

Večina  podjetij, ki denimo danes še  zaposluje  pripravnike, namreč  sploh ne skriva svojih stališč, da so za  omogočanje  pripravništva  zainteresirani le v primeru, če dobijo  sofinanciranje za pripravništvo s strani zavoda. Pa tudi v tem primeru ne  dajejo pripravnikom  plače v skladu z zakonskimi določili (70%  glede  na delovno  mesto), temveč jim nudijo le tisti del sredstev,  ki  jim jih skozi sofinanciranje namenja zavod.

Prav tako ni odveč pripomniti, da se skorajda vsa pripravništva sklepajo za določen čas in se s tem problem   nezaposlenosti  le začasno zamrzuje. Bolj bi moral skrbeti tudi  podatek,  da  se  čas  čakanja na zaposlitev  prek  zavodov  še  vedno podaljšuje in znaša sedaj v povprečju že okoli 20 mesecev. Hkrati se povečuje število iskalcev zaposlitve v tako imenovani  kategoriji težje zaposljivih oseb. Za nameček pa se v posameznih resnih komentarjih še ugotavlja, da postaja za zaposlovanje neperspektivna skupina delavcev, ki so starejši od 40 let. V MADE seveda ocenjujemo to skupino neprimerno bolj pozitivno kot prvo.

Predvsem pa bi prizadevanja za večjo zaposlenost morala  biti nujno  povezano  z ukrotitvijo osebne porabe zaposlenih,  pa tudi javne (državne) porabe. Obe namreč krepita apetite po nerazsodnem trošenju denarja in s tem k manjšim  možnostim  za  perspektivo odpiranja novih delovnih mest.

Ob tem ni odveč nenehno poudarjati, da nihče v sodobnem svetu ne  bo   investiral  v tuji državi, če bi mu pri  tem  moral  biti primarni interes odpravljanje socialnih nasprotij. Tuj kapital bo prišel v državo in v njej tudi ostal le, če bo imel možnost doseganja dobička.

Presenetljivo je nenazadnje tudi spoznanje, da večina zaposlenih o problemu brezposelnosti sploh ne razmišlja. Prav  tako se premalo poglablja v svoj trenutni položaj in stoji križem  rok tudi  v primerih, ko bi lahko še pravi čas bistveno vplivali  tudi na svojo perspektivo. Enako velja za nezaposlene.

V medijih beremo in poslušamo o aktivni politiki zaposlovanja in v zvezi z njo o ukrepih s strani zavodov za  zaposlovanje  na nivoju države. Potem pa ponavadi denarja za takšne projekte zmanjka in spet smo na začetku. Seveda se Zavod za zaposlovanje  financira iz državnega proračuna, iz katerega pa bi vsi njegovi koristniki radi vzeli čim več. Vendar pa so nas izkušnje izučile, da temu potem  vendarle  ni  povsem tako.  Po  sprejemu  višine  državnega proračuna  se  je še zmeraj našel nekdo, ki  mu  vnaprej  določena vsota  ni zadostovala, zato je vzel iz te "vreče" še nekaj,  a  na račun drugega.

Zavodi za zaposlovanje in njihovi uradi za delo morajo v prvi vrsti  izpolnjevati zakonske obveznosti pri izplačevanju  denarnih nadomestil oz. pomoči za čas brezposelnosti. Število  brezposelnih še  dolgo časa ne bo pričelo upadati. Marsikdo pa si tudi  napačno razlaga,  da so zavodi za zaposlovanje v prvi vrsti  namenjeni  za pomoč pri iskanju zaposlitve. To je zmotno, njihova primarna  vloga je namenjena zagotavljanju pravic brezposelnim, kar pomeni  predvsem različne oblike pomoči, tako v denarju kot tudi pri  prekvalifikacijah  in  usposabljanju za druge poklice, kar  pa  seveda  ne pomeni tudi iskanja prostih delovnih mest.

Večina   registriranih   iskalcev   zaposlitve   izhaja    iz najrazličnejših področij in starostnih skupin. Vsi pa imajo  nekaj skupnega:  želeli  bi se čim prej in kvalitetno zaposliti. Velika večina njih je tudi prijavljena pri  zavodih  za  zaposlovanje, nekateri so tam prijavljeni že zelo dolgo.

*          *          *          *          *

No sedaj pa še jagoda na vrh torte! Ta članek je moj uvodnik v reviji - mesečniku »Delo in kadri«, ki sem ga napisal leta 1994!!! Naj bo tudi odgovor vsem tistim, ki nakladajo, kako je socializem uničil samostojno in suvereno državo Sloveniji. Predvsem pa skrbno preberite vsa opozorila, ki sem jih napisal že takrat in zgolj malo pomislite. Kdo je demontiral državno upravo, kdo je nebrzdano zaposloval po Omanovem principu »vazno, da je naš«! Moram reči, nekateri, so res brez kančka sramu in to ravno takšni, ki so z veliko žlico zajeli vse kar jim je bilo dano, od izobrazbe do materialnega stanja!

 To je pa spomin na mladost, na snemanje Cvetja v jeseni, kjer sem bil statist. Tisti z brado in klobukom!