Včasih se nam zgodi in to kar pogosto, da nekaterih bistvenih stvari ne zaznamo, niti ne uvidimo. Smo pa dobesedno prepojeni s stereotipi o »superiornosti« angleškega jetika. Pa naj si gre za ekonomijo, znanost, politiko in še posebej diplomacijo kot njen sestavni del. Da seveda kulture sploh ne omenjam… Tudi večina danes hladnokrvno ugotavlja, da je Francoščina v diplomaciji passe in da je tudi tukaj Angleščina postala dominantna…
Vendar, če smo pozorni se nam ta njihova nadmočnost razkriva v majhnih pozornostih. Recimo, ko poslušamo intelektualce iz zahoda, tudi novinarje, nihče med njimi ni sposoben pravilno spregovoriti imen krajev v slovanskih državah, pa tudi v romanskih, da grških sploh ne omenjam.
Človek mora preprosto krepko ugibati, o čem za vraga govorijo, katere kraje imajo v mislih? In naenkrat vsa njihova superiornost zbledi in se razblini v svoji dejanskosti, ki pa kaže že na svojevrstno lingvistično retardiranost. In s takšno semantiko in vokabularnostjo bi radi zavladali svetu. Zelo bedno, mar ne?
