O političnih ministrskih instinktih – dve leti kasneje!

Točno dve leti sta minili, kar se je pod vodstvom SMC pričelo divje iskanje ministrskih kandidatov za hearinge. Danes, dve leti kasneje se ta zgodba ponavlja, tokrat z iskanjem finančne ministrice. Interpelacije pa so doživeli že vsi tisti ministri, ki smo jih pred dvema letoma označili kot neprimerne.

Spomnimo se samo, kako nas je razburil v javnosti primer, namreč to, kar se je zgodilo, da je “infrastrukturcu” na hearingu hudo zdrsnilo na političnem parketu. Mislim na tisto njegovo izjavo o Gruškovju, Nemcih in dopustu. Nekdo bi mu le moral povedati: »Gospod minister – avtoceste so ali žilni sistem gospodarstva ali sistem živčevja. Nam je popolnoma vseeno kaj od tega izberete za vaš primer, le tega ne, da imamo avtoceste zaradi nemških dopustnikov.«

Studio ob 17. je bil posvečen tej temi in zapisal sem najbolj označujoča stališča nekaterih predstavnikov strank, ki so sodelovali v tej studijski razpravi:

Bratušek: SMC ima boljše kandidate, ki bi imeli politično moč (instinkt), recimo Kešeljević je en tak. Vendar on raje ribari v ozadju, iz kalnega! – popolnoma upravičen zadržek.

Jurša: To, da je kandidatka Vraničarjeva strokovna verjetno nihče ne zanika! – Tipično sprenevedanje poslanca DeSUS, kdo pa je kdajkoli zanikal njeno strokovnost?

Horvat iz NSi: Mi smo zelo podpirali nekatere ukrepe vlade, naj samo navedem zakon o fiskalnem pravilu! In prišel bo čas, ko bodo za to in podobne norosti plačali svojo ceno.

In še prispevek v imenu SDS, Gorenak: lani smo opozarjali na sto tisoče beguncev, včeraj je CNN poročal, da so šli preko Slovenije tudi teroristi! Beseda teče o kandidaturi za ministrico, kam pa odnese razprava Gorenaka? V njihovo obsedenost s tujim in domačim terorizmom!

Ali je pred dvajsetimi leti naša emocionalna odločitev o osamosvojitvi res bila “pirova” zmaga nacionalnih hotenj ali pa popolna odsotnost politične zrelosti in pragmatičnosti.

Asimetrična konfederacija bi republike bivše Jugoslavije prej odpeljala v EU in še s kritično maso varnosti! In da ne dodam še, da ne rečem zagotovo, da bi se le z malo modrosti izognili vojni. Samo to ni ustrezalo Miloševiču, Tuđmanu in slovenskim apologetom RKC! Kaj pa imamo od tega, le to da so se posamezne republike zlomile kot razvezane veje iz butare, nekoč znane iz skupne države.

Po drugi strani pa smo se še preveč pragmatično odločili za vstop v EU in še bolj pragmatično za NATO. Ampak pravi čas za resno analizo teh dogajanj bo mogoč šele čez kakšnih 100 let. Šele takrat se bo tudi videlo, da smo v letih okrog 90-tih imeli v bistvu v Sloveniji in v Jugoslaviji, malo pravih državnikov. Vsekakor je to bil takrat Kučan. To tudi dobro vedo apologeti desnice, zato pa ga bodo še naprej napadali, do svojega ali njegovega konca. Nisem si mislil, da bom moral napisati celo to dejstvo o Kučanu!

Se spomnite še dejanja prisege novih ministrov. Prisega, ki so jo izrekli, ima tri osnovne elemente: spoštovanje ustavnega reda, delovanje po svoji vesti in skrb za blaginjo Slovenije!

Po dvajsetih letih delovanja prav vseh vlad brez izjeme, lahko napišem, glede na dosežene rezultate, so vsi hudo kršili prisego!

Recimo že zaradi nespoštovanja ustavnega reda, pomislite samo, koliko sporov je nastalo, sistemskih in individualnih v naši državi. Glede delovanja (ravnanja) po svoji vesti - kolikim lobijem so stopili na prste? Glede skrbi za blaginjo Slovenije pa le dve ugotovitvi. Državo imamo zaradi njenih državljanov, torej bi nam morala biti prva skrb blaginja ljudi. Glede na dejstvo, da srednji razred vse bolj izgineva in število ljudi, ki do pod pragom revščine pa progresivno narašča, pričenjam dvomiti, ali Sloveniji takšna blaginja sploh kaj koristi? Zato se tudi resno vprašam, v čem je sploh smisel takšnih – skorajda krivih priseg?

Toda vse to je nepomembno, kot je recimo nepomembna izjava nekega bivšega ministra za delo in nekdanjega rektorja univerze, ko je dejal, da mora biti na vrhu vsakega resorja najbolj strokovna oseba, ki odlično obvlada področje v smislu strokovnosti. Torej, rektor, častivreden mož, povrhu še član SAZU, pa 'butne' nekaj povsem mimo.

Če so na vrhu ministrstev predvsem »najbolj strokovni« ljudje, potem smo jim dali v roke oblast in možnost igračkanja z njihovimi najbolj neverjetnimi idejami. Se pravi, da je to katastrofa. Sicer pa imamo v praksi lep takšen primer. Ministrica za delo je skoraj 10 let že tam. Ima neverjeten strokovni »pedigre«, kakšni pa so njeni rezultati? Toda poslanec Han jo na vse kriplje brani in bi za ceno njene obrambe bil pripravljen potunkati ves narod!

Dajmo raje razmisliti o ideji, da naj ima minister predvsem izjemen politični instinkt, sposobnost izbire strokovnih kadrov, njihovega usmerjanja in ugotavljanja razlike med doseženim in želenim, utemeljiti na drug način. Ko so pred več desetletji zgradili obvoznico okrog Ljubljane, nas je čisto malo postavilo vprašanje, ki se nam je zdelo še kako utemeljeno. Zakaj za božjo voljo je samo dvopasovnica? Pa vsak pameten, brez silnih strokovnih diplom, je vedel, kako bo s prometom bolj ko bomo bliže letnici 2020.

Sedaj se še vedno bije popolnoma enaka diskusija na temo drugega tira do Kopra. In poslušamo še vedno »silne« strokovnjake, kakšna je 'prava' cena. Ali 700 mio €, 900 mio € ali celo 1,4 mrd €. Zopet moram reči, ta razprava se mi zdi popolnoma irrelevantna. Zame je smiselna razprava, kot politična vizija, glede na trende rasti pretovora v Luki Koper, zakaj za božjo voljo ne razmišljamo o gradnji drugega in tretjega tira. Odgovor je kot na dlani, gradbena operativa, bi zaslužila najmanj eno tretjino manj. Res je, da bi imeli logistični problem v državi rešen vsaj za naslednjih 50-75 let. Ampak lobije to ne briga.

Torej, ne nam razlagati kako strokovne ministre naj imamo ali jih imamo, raje nam pokažite kako izvrstne politike, vizionarje imamo med ministri. Recimo tudi takšne, da bodo končno razumeli, da je problem brezposelnosti na Koroškem bolj povezan s tretjo osjo, kot si marsikdo misli. Da ne govorim in ponavljam teme o kateri sem že pisal pred leti. Tunel pod Mrzlico in povezava na Savinsko regijo bi Trbovljam zbistrila marsikateri pogled na zaposlitvene možnosti. Ampak, saj vem, da tega nismo zmožni spregledati in zato, namesto da bi poiskali ljudi s sposobnostjo političnega vizionarstva, se sedaj v enem zadnjih naših poskusov reševanja kriznega stanja, raje zatekamo v paradigmo 'strokovnosti'!