NNNP in efekt belega praška!

V socializmu je Slovenija poznala znamenito kratico »NNNP«, ki je pomenila 'Nič nas ne sme presenetiti' in res, vse udeležence teh vas ni prav nič presenetilo. Pravzaprav so te vaje imele na nas učinek prebolevanja otroških bolezni. Ko jih enkrat preboliš, si imun za vse življenje.

Zato nas starejše tudi to 'prejemanje' belega praška ni niti presenetilo, niti prestrašilo. Pa vendar, ko sem gledal današnje odmeve in poslušal razburjenega Berganta, kako je zasliševal direktorico inštituta in direktorja sektorja kriminalistične policije, se nisem mogel znebiti občutka, da je vse skupaj daleč pretirano, vsaj za neko vsebino oddaje Odmevi, ki je tako polna Viktorjev, kot potepuški pes bolh.

Ker imam težave s spominov, v pozitivnem smislu namreč, kar vidim, slišim in preberem še vedno z lahkoto najdem in uporabim. Zato sem pobrskal po spominu, ali sem kdaj podoben način poročanja zasledil recimo na ORF, RTL, SAT-1 ali RAI. Pa nikakor nisem mogel najti te potrditve.

Sicer pa za osvežitev le nekaj poudarkov! Najprej je nastopil Cerar, ne kot zaskrbljeni državljan iz ulice, temveč kot predsednik vlade. Namesto da bi poklical, če ga je že srbel jezik, policijsko ministrico in naročil le dve stvari: »Najdite mi te falote in sprejmite ukrepe, da se to v bodoče ne bo dogajalo nekaznovano«! Nakar bi ministrica odgovorila: »Našli jih bomo, kar pa se ukrepov tiče, bomo dosegli, da bodo vse pošte na sprejemnih okencih imele kamere. Kar se tiče poštnih sprejemnih nabiralnikov pa jih bomo relocirali na lokacije, ki so pokrite s kamerami iz sistema bankomatov, križišč, bencinskih črpalk, javnih ustanov itd...«!

Nakar bi Cerar zadovoljno cmoknil z jezikom in še dodal: »Imate dva meseca časa, da to uredite«! Ampak Cerar, ki izkoristi sleherni trenutek za svoj moralni izpad, mora preko TV ekrana natuliti vse Slovence in moralizirati o zavrženosti takega početja. Težko si predstavljam, da bi se v obravnavi takšne teme in v vlogi predsednika vlade znašel njegov nemški, avstrijski ali italijanski kolega?

Tudi neverjetno zagnana »skrb« Berganta je bila že prav tragikomična, sploh ko je v vlogi »raziskovalnega« novinarja vrtal v direktorico biološkega inštituta in jo vlekel za jezik, naj že pove, kakšno škodo so imeli, koliko ur so izgubili in seveda njegovo končno ugotovite, ki je povsem na liniji Cerarja: »Le kako so si drznili poslati sedem pošiljk saj je bilo s tem ogroženo življenje tistih ljudi, za katere bi se morale opraviti ustrezne biološke preiskave in ki so bile sedaj izrinjene s tem terorističnim aktom«! Stojim in ploskam!

Pa ne zaradi intelektualnega umotvora, temveč zaradi povsem brezveznih vprašanj, preusmerjanja pozornosti in vsiljevanja nekih prioritet, ki niso prvenstvene navadnemu smrtniku. Pa saj norosti s tem še ni bilo konec, ko je bil gost Odmevov Mramor, kaj ga je kar v uvodu vprašal Bergant: »Kako je zaradi pošiljk trpelo vaše delo na ministrstvu«? Pa ga je Mramor zafrknil, češ, da je on bil takrat na vladi. In ko je videl žalosten in vidno prizadet obraz Berganta je le dodal: »Seveda pa je trpelo delo mojih sodelavcev«! Malo morgen!

Se dobro spomnim, ker so takšne ali podobne grožnje bile vsako leto izvedene na različnih ministrstvih, seveda ne v tako številčnem obsegu. Zato se še bolj spomnim tega, ker so sodelavci že vedeli, kako bo zadeva potekala, da se najmanj tri ure ne bodo mogli vrniti v delovne prostore in so že veselo planirali, kaj vse bodo postorili. Vendar imeli so to smolo,da sem bil jaz, kot direktor, »špilferderber« in ko sem izvedel, da tri ure ne bo nič s pisarnami, sem pre evakuacijo zahteval, da vsi vzamejo s sabo delovne beležke in smo šli na vrt bližnjega lokala, se posedli v tri skupine, naredili spremembo urnika dela in normalno delali naprej. Toda, to se lahko dogaja le normalnim ljudem, ki so preživeli NNNP. Tisti, ki niso pa so danes doma zajemali sapo iz razmišljali kakšne grozote se bodo šele zgodile, ko bo prispelo na isti dan recimo 20 pošiljk 'pecilnega' praška!

Prav potiho pa se je zopet izmuznil Bavčar in če kdo misli, da je to novica, da ni šel na Dob, se zopet norčuje iz nas. Raje naj si prebere stare komentarje izpred dveh mesecev – skoraj vsi smo napovedali takšen razplet. Lahko pa bi bila novica to, kateri 'judež' v zdravstvu mu je zopet izdal potrdilo. Ampak to je že druga tema!

Nagradno vprašanje - kje je 'sol' in kje je 'sladkor'?
Odgovor je seveda tipično slovenski - en levo, drugi desno!

S-F srhljivka (kratka zgodba)!

Zaupne novice iz DZ nam potrjujejo, da so iz naslova Državnega tožilstva prejeli pošiljko za poslanca J. Janšo. Ker ni šlo za običajno pismo, temveč v bistvu za paket, so pristojni organi zadevo najprej predali protibombnemu in protiterorističnemu oddelku. Pri tem je neimemovani predstavnik iz kabineta predsednika državnega zbora izjavil, da so hoteli pošiljko izročiti v 8 dneh od prejema, torej najkasneje do 15. aprila (prejeli so pošiljko 7. aprila), vendar so jih iz kabineta predsednika vlade opozorili na možnost, da gre za ogrožanje poslanca, ki je pomemben član komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. Ker res ni običajno, da bi takšna pošiljka, res nenormalne velikosti, za poslanca prišla v DZ iz Državnega tožilstva, temveč kvečjemu na njegov dom, so zadevo predali pristojnim organom v nadaljnjo preiskavo, kaj je sploh v paketu.

Protibombni in protiteroristični oddelek je že obvestil pristojno ministrico, da so se zadeve njihove preiskave dodatno zapletle zaradi varčevalnih ukrepov, ker je policijski rentgen že dalj časa v okvari in se šele čez 3 tedne pričakuje njegovo popravilo. Prav tako je neimenovani vir povedal, da je ministrica o tem obvestila tudi predsednika vlade, vendar od njega še niso prejeli njegove odločitve ali se naj in kdaj, o tem obvesti predsednika DZ. Mimogrede je ministrica tudi namignila, da so na tem oddelku težave tudi s policijskimi psi, saj jim zaradi starosti odpoveduje voh - organ za detekcijo eksplozivov. Oglasil pa se je tudi pravosodni minister, ki je sicer izrazil zgolj vprašanje ali je takšno vročanje sploh v skladu z Ustavo in ali ne bodo z nadomestno vročitvijo kršene poslanceve človekove pravice.

Ob tem mu je pritrdil celo predsednik vlade, ker tudi on dvomi, ali je institut nadomestne vročitve, poleg osnovne, za poslanca sploh primeren. Predsednik se sicer ob tem še odloča ali naj si pridobi ustrezno pravno mnenje o zadevi, kajti sam meni, da bi v zadevi nadomestnega vročanja moralo priti do spremembe Ustave in jasnega zapisa o tem, da nadomestna vročitev za poslanca ne predstavlja kršitve človekovih, v tem primeru poslančevih, pravic.

V DZ skratka ugotavljajo, da je vse pod nadzorom, paket je v varovanih prostorih in ko bodo končani vsi varnostni postopki, bo verjetno, ne predsednik DZ Brglez, temveč predsednik vlade Cerar, odločil ali se paket izroči naslovniku ali pa se ga razstreli po običajnem postopku! Po splošni oceni, bodo zadeve razrešene najkasneje takoj po parlamentarnih počitnicah!

Del naše vlade pri reševanju problema 'okužene' pošiljke!

(to je seveda fikcijska zgodba - odlomek iz S-F zgodbe)

Ta vest iz 24ur.com pa je povsem resna: "Janez Janša je zatrdil, da ni prejel pošte s poročilom o preiskavi, je pa bil na voljo, da se mu vroči, saj je bil na seji DZ. Povedal je, da je celoten postopek medijska gonja proti njemu in da je v dvomih, če bo 'okuženo' pošiljko sploh sprejel. Ni pa želel potrditi, ali je zdaj kuverto prejel ali ne."

To pa je prav tako še kako res: v času krute diktature socializma se je nadomestna vročitev, na delovnem mestu, opravila najkasneje v 48 urah!

Na svoji zemlji, svoj gospodar!

Kaj menite, koga ta naslov še najbolj slikovito opisuje? Lahko bi ga izrazili tudi malo drugače, recimo »naša zemlja, zemlja neomejenih priložnosti«! Ali pa »le trud in zaupanje vase daje uspehe«! No, sedaj ste spoznali 'trajbaška« neoliberalistična gesla, ki k nam na vse načine vdirajo v naš miselni svet, tudi skozi 'teorije o blagodeti podjetništva', pa dejstva o svobodi 'prekernega dela', ki je v bistvu najvišja stopnja svobode. Saj ko ti je delaš, če pa ti ni, si vzameš 'fraj'! Mimogrede, o tem pravkar teče tudi beseda v Studiu ob 17. ampak tam sodelujoči niso tako navdušeni nad statusom 'svojega gospodarja', kot jaz.

Znana antropologinja je zapisala »...ljudje še niso dojeli, to pa zato, ker mislijo, da gre pri slovenski krizi za začasno stanje, ki bo minilo... Ne vem, kako dolgo bo še trajala ta iluzija o prehodnem stanju oziroma iluzija, da nas je osamosvojitev odrešila česarkoli. Res je namreč nasprotno: če smo bili kdaj blizu zahodnim kapitalističnim družbam, je bilo to ob koncu socializma, zdaj se že petindvajset let od tega stanja oddaljujemo...«!

Kako hudo narobe razumljena je bila. Nekdo je v komentarju celo zapisal: »...Človek, ki v 21.stoletju govori o dezindustrializaciji je nepismen. Strokovnjak, predvsem antropolog pa, ki ne razume sprememb novih orodij informacijsko-komunikacijske dobe je pa očitno debil...«! Kakšna neverjetna lahkotnost razmišljanja? Najprej sem sam pri sebi dejal, no potem pa sem tudi sam 'debil in nepismen'. Zakaj? Zgolj zato, ker že nekaj let opozarjam, da se celotna Evropa preoblikuje, da se osnovne primarne industrijske dejavnosti koncentrirajo v nekaj razvitih zahodnih državah, sekundarne in terciarne dejavnosti pa se selijo na evropsko obrobje.

Torej, priča smo nekemu procesu, ko se servisne ali če hočete spremljevalne dejavnosti (pomožne) ne pojavljajo kot neka pahljača v gospodarstvu vsake države in s tem zapolnjujejo različnost trga dela glede na možnosti zaposlovanja. Ne, sposobno kadre se vleče iz okolja matičnih držav, hkrati pa se v teh državah pojavlja skorajda »preobilje« ponudbe na področju storitev. Verjetno tudi ni potrebno posebej razlagati, kaj to pomeni na nacionalne ekonomije, za povprečja plač, za posledice, ki jih ta nižja povprečja povzročajo na možnostih javnega sektorja in podobno!

Z vsemi temi, resnično hudimi posledicami se opravi na lahkoten, da ne rečem, nepremišljen način z oznako »o nepismenosti« in kar je še posebej problematično »o debilnosti«! Sami si režemo korenine s takšnim početjem, sami si zapiramo vrata v Evropo enakopravnih narodov in sami potiskamo od sebe perspektivo za bodočnost, ki si jo gradijo nekatere države v EU. Evropski vlak pelje, mi pa smo na postaji in gledamo v njegov zadek!