Ali se je Slovencem zgodovina zaustavila?

Ponujam vam kot Prednovoletni kviz nekaj citatov zgolj dveh slovenskih velemož. Vaša naloga je preprosta, ugotoviti, kdo je avtor katerega od štirih navedenih?

  

1.      »V krizo nas je pripeljalo več oblik nespoštovanja. Na politični ravni se je to v preteklih letih pogosto izražalo v premočni razklanosti političnega prostora. Na osebni ravni se nespoštovanje pogosto kaže kot zavist – ko torej nekomu ne privoščimo zasluženega uspeha. V finančni in gospodarski sferi, pa tudi marsikje drugod, je nespoštljivost presegla vse spodobne okvire v obliki takšne ali drugačne korupcije – kajti korupcija je izraz prezira, torej nespoštovanja do vseh tistih, ki jih koruptivna oseba s svojimi dejanji prikrajša oziroma prizadene. Nespoštljivost se prepogosto kaže tudi v nevljudnem, žaljivem ali celo sovražnem govoru; žal tudi v javnih institucijah in na javnih mestih. Ob vsem tem pa se, ne nazadnje, nespoštovanje kaže tudi v zanikanju pozitivnih vidikov slovenske narodne zgodovine. Na ta način iz preteklosti vlečemo medsebojne zamere in jih neodgovorno prenašamo na mlajše generacije. Prava pot je drugačna: na pozitivne vidike svoje zgodovine bodimo ponosni, iz njenih negativnih plati pa ne vlecimo osebnih zamer, pač pa oblikujmo pravičen nauk za vse nas in za prihodnje rodove in nato ne ponavljajmo preteklih napak. Seveda pa moramo ob vsem tem vedno izkazati sočutno razumevanje za vse tiste, ki jim je preteklost prinesla bolečino.«

2. »Pri tem se moramo zavedati, da je pogosto težko določiti, kje se začne dejanski ... sovražni govor,... kakšna je njegova dejanska nevarnost za družbo, kje se izražajo samo predhodna omahovanja in sekundarne negativne tendence, kjer pa gre za boj mnenj in za družbeno kritiko, ki morata biti svobodna. To samo po sebi omogoča pretiravanje v eno ali drugo smer, se pravi v administrativno omejevanje demokratičnih pravic naših... ljudi ali v liberalistične utvare, ki ne upoštevajo dejanskega razmerja moči družbenih sil.«

3.      »Ko se bomo torej bolj spoštovali, bomo boljši ne le drug do drugega, pač pa tudi do svoje države in domovine. Ob tem pa moramo za izhod iz krize dvigniti politično in pravno kulturo ter ustvariti ustreznejše okolje za gospodarski, socialni, izobraževalni, znanstveni in ne nazadnje kulturni razvoj. To in še marsikaj je predvsem tudi naloga sedanje vlade, ki mora skupaj z vsemi vami, spoštovane državljanke in državljani, odpreti vrata normalizaciji naše družbe. Zdaj moramo pri ključnih zadevah stopiti skupaj in prenesti po potrebi tudi izjemne napore, da nam uspe. Kajti negativnosti, ki so se kopičile dolga leta ali celo desetletja, ne moremo odpraviti kar v nekaj mesecih. Toda, če bomo sodelovali in se potrudili, da odgovorno gospodarimo s svojo zemljo, vodami, gozdovi, kulturnimi dobrinami in seveda tudi z državo, nam bo zagotovo uspelo. In potem nas ne bo sram pogledati v oči našim otrokom, ki se lahko danes le čudijo nad siromaštvom duhá, ki je v teh časih prisotno v tej naši lepi deželi.«

4. »V takšnih situacijah lahko razmerje moči družbenih sil in ostrina tega spopada negativno vplivata na širšo uporabo demokratičnih pravic tudi takrat, kadar ne gre za sovražnike... demokracije. Da bi naša družba preprečila takšne tendence oziroma jih omejila na najmanjšo možno mero, je nujno predvsem utrditi politični sistem. Poleg tega mora družba imeti tudi jasno določeno praktično politiko. Prav ta politika pa ni vedno dovolj določena, zaradi česar prihaja do nepotrebnih omahovanj v naši vsakodnevni praksi.«